Meni
Naslovnica
Kolofon
Prispevki
Kronologija
Pojem ustave in obči razvoj ustavnosti
Uvodna predelitev pojma ustave
Obči razvoj ustavnosti
Formalni in materialni pojem ustave
Zgodovinski razvoj ustavnosti na Slovenskem 1848–1991
Kaj sploh je »konstitucija« (1848)?
Ustavno življenje v Avstriji (1860-1918)
Ustavni razvoj v prvi jugoslovanski državi (1918-1941)
Obdobje socialistične Jugoslavije (1945-1991)
Ustavna diskontinuiteta, skupščinski sistem, mejniki v procesu nastajanja ustave in priznanje Slovenije
Obdobje ustavne diskontinuitete
Vprašanje kontinuitete in diskontinuitete med prejšnjo in novo ustavno ureditvijo
Skupščinski sistem in slovenska socialistična skupščina
Pregled pomembnejših dejavnikov, ki so vplivali na proces nastajanja slovenske ustave ter nekaterih spremljajočih vidikov političnega razvoja Slovenije
Mednarodni kontekst osamosvajanja in mednarodno priznanje Slovenije
Temeljna izhodišča, viri in cilji ustavne ureditve Republike Slovenije
Temeljna izhodišča ustave
Viri ustavne ureditve
Cilji in zgradba (sistematika) ustave
Ustavna razprava
Potek ustavne razprave
Nekatera pomembnejša odprta vprašanja iz ustavne razprave
Ustava Republike Slovenije: preambula in splošne določbe
1. Preambula
2. Splošne določbe
Narava in pomen splošnih določb
Demokratični politični sistem
Republika (kot oblika državne vladavine)
Načelo pravne države
Načelo socialne države
Načelo samoodločbe
Ljudska, državljanska in državna suverenost
Načelo delitve oblasti
Slovenija kot ozemeljsko celovita in enotna (unitarna) država
Ustavna podlaga za delni prenos suverenosti na mednarodne organizacije in za vstop v obrambne zveze
Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Varstvo pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter skrb države za Slovence po svetu
Skrb za naravno in kulturno bogastvo ter za skladen civilizacijski razvoj Slovenije
Slovenski državni in narodni simboli
Ločitev države in verskih skupnosti
Skladnost notranjega prava z mednarodnim pravom
Načelo lokalne samouprave, glavno mesto države in uradni jezik v Sloveniji
Ustava Republike Slovenije: človekove pravice in temeljne svoboščine
Narava človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ustavna ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ustavno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ustava Republike Slovenije: gospodarska in socialna razmerja
Splošne značilnosti ustavne ureditve gospodarskih in socialnih razmerij
Delo in z njim povezane pravice
Določbe o lastnini
Določbe o varstvu zemljišč, naravne in kulturne dediščine in o zdravem življenjskem okolju
Druge določbe iz poglavja o gospodarskih in socialnih razmerjih
Ustava Republike Slovenije: državna ureditev in lokalna samouprava
Državna ureditev
Referendum
Lokalna samouprava
Gradivo
Bibliografija
Razstava
Ustava RS
Naslovnica
Kolofon
Prispevki
Kronologija
Pojem ustave in obči razvoj ustavnosti
Uvodna predelitev pojma ustave
Obči razvoj ustavnosti
Formalni in materialni pojem ustave
Zgodovinski razvoj ustavnosti na Slovenskem 1848–1991
Kaj sploh je »konstitucija« (1848)?
Ustavno življenje v Avstriji (1860-1918)
Ustavni razvoj v prvi jugoslovanski državi (1918-1941)
Obdobje socialistične Jugoslavije (1945-1991)
Ustavna diskontinuiteta, skupščinski sistem, mejniki v procesu nastajanja ustave in priznanje Slovenije
Obdobje ustavne diskontinuitete
Vprašanje kontinuitete in diskontinuitete med prejšnjo in novo ustavno ureditvijo
Skupščinski sistem in slovenska socialistična skupščina
Pregled pomembnejših dejavnikov, ki so vplivali na proces nastajanja slovenske ustave ter nekaterih spremljajočih vidikov političnega razvoja Slovenije
Mednarodni kontekst osamosvajanja in mednarodno priznanje Slovenije
Temeljna izhodišča, viri in cilji ustavne ureditve Republike Slovenije
Temeljna izhodišča ustave
Viri ustavne ureditve
Cilji in zgradba (sistematika) ustave
Ustavna razprava
Potek ustavne razprave
Nekatera pomembnejša odprta vprašanja iz ustavne razprave
Ustava Republike Slovenije: preambula in splošne določbe
1. Preambula
2. Splošne določbe
Narava in pomen splošnih določb
Demokratični politični sistem
Republika (kot oblika državne vladavine)
Načelo pravne države
Načelo socialne države
Načelo samoodločbe
Ljudska, državljanska in državna suverenost
Načelo delitve oblasti
Slovenija kot ozemeljsko celovita in enotna (unitarna) država
Ustavna podlaga za delni prenos suverenosti na mednarodne organizacije in za vstop v obrambne zveze
Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Varstvo pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter skrb države za Slovence po svetu
Skrb za naravno in kulturno bogastvo ter za skladen civilizacijski razvoj Slovenije
Slovenski državni in narodni simboli
Ločitev države in verskih skupnosti
Skladnost notranjega prava z mednarodnim pravom
Načelo lokalne samouprave, glavno mesto države in uradni jezik v Sloveniji
Ustava Republike Slovenije: človekove pravice in temeljne svoboščine
Narava človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ustavna ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ustavno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ustava Republike Slovenije: gospodarska in socialna razmerja
Splošne značilnosti ustavne ureditve gospodarskih in socialnih razmerij
Delo in z njim povezane pravice
Določbe o lastnini
Določbe o varstvu zemljišč, naravne in kulturne dediščine in o zdravem življenjskem okolju
Druge določbe iz poglavja o gospodarskih in socialnih razmerjih
Ustava Republike Slovenije: državna ureditev in lokalna samouprava
Državna ureditev
Referendum
Lokalna samouprava
Gradivo
Bibliografija
Razstava
<<
3. seja podskupine za določitev simbolov Republike Slovenije, 28. 1. 1991
^
>>
<<
^
>>
Sklic 3. seje
Naslov:
Sklic 3. seje
Datum:
1991-01-22
Identifikator:
0610-12-01/91-2
Zapisnik 3. seje
Naslov:
Zapisnik 3. seje
Datum:
1991-02-09
Identifikator:
0610-12-01/90-3
<<
>>